Kako dolgo morajo vaši podatki ostati skrivnost?

Izdaja 02 serije »Postkvantna varnost v slovensko-nemški dobavni verigi«. Za vodstvo, pravno službo in interni IT slovenskih dobaviteljev.

V predalu imate pogodbo o nerazkrivanju z nemškim naročnikom. Podpisali ste jo pred tremi leti in ste jo pozabili. Če jo poiščete, boste verjetno našli stavek, da obveznost zaupnosti velja še pet ali deset let po koncu sodelovanja. Ta stavek je ena najpomembnejših tehničnih zahtev, ki jih imate. Le da je ni nihče prebral kot tehnično zahtevo.

V tem članku: Zakaj čas zaščite sploh šteje · Trije različni časi · Čigavi so podatki · Primer · Kaj iz tega sledi za vas · Trije ugovori · Razvrstitev v enem popoldnevu · Vprašanje za nemškega naročnika · Priloga: matrika

Napad, ki ga strokovnjaki imenujejo »shrani danes, dešifriraj kasneje«, ne potrebuje kvantnega računalnika danes. Napadalec prestreže šifriran promet in ga shrani. Ko bo nekoč na voljo dovolj zmogljiv kvantni računalnik, bo za nazaj zlomil dogovor o ključu, s katerim je bila povezava zaščitena, in prebral vse, kar je takrat šlo po njej.

Evropski načrt za prehod na postkvantno kriptografijo, objavljen junija 2025, iz tega izpelje preprosto mejo: primer uporabe je visoko tvegan, če bi razkritje po desetih ali več letih še vedno povzročilo veliko škodo. Za takšne podatke velja, da morajo biti pred kvantnimi napadi zaščiteni najpozneje do konca leta 2030.

Odločilna je torej ena številka: koliko let morajo podatki ostati skrivnost. Te številke ne pozna noben algoritem, nobena požarna pregrada in noben IT-izvajalec. Poznate jo vi, vaš naročnik ali vaša pogodba. Algoritmi pridejo na vrsto pozneje, ko boste vedeli, kaj ščitite in koliko časa.

Dve pojasnili, ki prihranita veliko nesporazumov:

• Ogrožena je predvsem pot, ne skladišče. Napad cilja na del, ki uporablja javne ključe: dogovor o ključih pri prenosu (TLS, VPN, SFTP) in šifriranje za prejemnika z njegovim javnim ključem, na primer šifrirano e-pošto S/MIME. Podatki, shranjeni s sodobnim simetričnim šifriranjem, kot je AES-256, po današnjem znanju niso glavna težava.
• Tudi podpis ima svoj čas. Pri merilnem poročilu ne gre toliko za skrivnost kot za verodostojnost: kako dolgo mora biti dokazljivo, da ga nihče ni spremenil?

Ob vprašanju »kako dolgo« se rado pomešajo trije časi:

Davčni zakonodaji je vseeno, ali je dobavnica skrivnost. Pogodbi o nerazkrivanju je vseeno, kako dolgo arhivirate. Za postkvantno kriptografijo štejeta drugi in tretji čas. Kdor vpiše rok hrambe, dobi napačne prednosti.

Pri dobavitelju se srečata dve vrsti podatkov in za vsako odgovarja nekdo drug.

Lastni podatki: vaše cene, kalkulacije, tehnološki postopki, znanje, ki ga je vaše podjetje razvilo, podatki zaposlenih. Čas zaupnosti določate sami. To je naloga vodstva skupaj z lastniki znanja, ne IT-oddelka.

Naročnikovi podatki pri vas: risbe, modeli, specifikacije, cene, ki vam jih je zaupal. Njihovega časa zaupnosti ne določate vi. Določa ga naročnik, pogosto posredno prek pogodbe o nerazkrivanju. Vaša naloga je, da to zahtevo poznate, jo zapišete in jo upoštevate na vseh poteh, po katerih ti podatki pri vas potujejo: do zaposlenih, podizvajalcev, v oblak, v arhiv.

Tu je pravna služba nenadoma tehnična funkcija. Pravniki tega navadno ne slišijo radi, IT-jevci še manj. A kdo drug bo iz pogodbe prebral, da morajo risbe ostati zaupne še deset let po koncu projekta?

Recimo, da gorenjsko podjetje sestavlja tiskana vezja za nemškega proizvajalca merilnih naprav. Pogodba teče pet let. Pogodba o nerazkrivanju določa, da zaupnost velja še deset let po njenem koncu. Podjetje prejema in ustvarja:

Ko podjetje zapiše tabelo, se pokažeta dve presenečenji. Prvo: testni programi, ki so videti kot »tehnična priloga«, imajo enak čas zaupnosti kot najdragocenejše risbe, potujejo pa po poti, ki jo je najtežje zaščititi. Drugo: poročila o preizkusu niso skrivnost, njihov podpis pa mora biti verodostojen dlje, kot bo podjetje morda imelo istega ponudnika podpisnih potrdil.

• Dokler ne veste časa zaščite, ne veste prednosti. Vsak pogovor o novi opremi ali »kvantno varnih« rešitvah je pred razvrstitvijo ugibanje.
• Vse označiti kot »visoko« ni previdnost. Je odpoved odločanju. Če je vse nujno, ni nujno nič.
• Nekatere rešitve niso kriptografske. Testnih programov ni treba pošiljati po e-pošti. Prenos na portal, ki ga upravlja naročnik, je lahko hitrejša pot do zaščite kot kakršna koli migracija.
• Razvrstitev je dokaz. Ko vas bo naročnik vprašal, kako ravnate z njegovimi podatki, je tabela s časom zaupnosti in potmi odgovor, ki ga razume.

»Kvantnega računalnika morda nikoli ne bo.« Morda res. Razvrstitev se vseeno splača, ker je ista, kot jo potrebujete za vsako drugo tveganje zaupnosti. Evropski načrt šteje popis in zemljevide odvisnosti med korake »brez obžalovanja«: izboljšajo varnost tudi, če kvantna grožnja ne pride.

»Naši podatki nikogar ne zanimajo.« Kdor shranjuje promet na zalogo, si vnaprej ne izbira vašega podjetja. Shrani, kar dobi, in se kasneje odloči, kaj se splača prebrati. Ali bodo takrat vaši podatki še vredni, veste bolje kot kateri koli napadalec, in prav to zapišete v stolpec s časom zaupnosti.

»Saj vse šifriramo.« Seveda. Vprašanje ni, ali šifrirate, ampak s čim je bil dogovorjen ključ. Povezava, ki je bila letos zaščitena s klasičnim dogovorom o ključu, je danes varna. Za nekoga, ki jo shrani, pa je zapečateno pismo z rokom trajanja.

Pri vseh treh ugovorih velja isto: razvrstitev ni stava na kvantni računalnik. Je urejanje znanja, ki ga podjetje že ima, a ga nikjer ne zapiše.

Ni treba začeti s projektom. Začnite s sestankom vodstva, pravne službe (ali tistega, ki pri vas bere pogodbe) in internega IT:

1. Naštejte vrste podatkov, ne dokumentov. »Naročnikove risbe«, »naše kalkulacije«, »poročila o preizkusih«. Deset do dvajset vrstic zadošča.
2. Za vsako vrsto zapišite lastnika. Pri naročnikovih podatkih je lastnik naročnik, pri vas pa nekdo zanje odgovarja.
3. Poiščite čas zaupnosti. Pri naročnikovih podatkih v pogodbi in NDA. Pri lastnih po oceni vodstva. Uporabite tri razrede: manj kot 2 leti, 2 do 10 let, več kot 10 let.
4. Dodajte čas verodostojnosti za dokumente, ki jih podpisujete.
5. Zapišite poti. Po čem ti podatki potujejo in kje so shranjeni.

Prvih dvajset minut bo verjetno šlo za to, kaj sploh je »vrsta podatkov«. To je čisto normalno. Kjer odgovora ni, zapišite »ne vemo«. To je legitimen rezultat in hkrati seznam vprašanj za naročnika.

„Welche Schutzdauer erwarten Sie für die Daten, die Sie uns übermitteln, und gilt sie auch für Daten, die wir für Sie erzeugen, etwa Prüfprotokolle?“

Prevod: Kakšen čas zaščite pričakujete za podatke, ki nam jih posredujete, in ali velja tudi za podatke, ki jih ustvarimo za vas, na primer poročila o preizkusih?

Zakaj tako? Z vprašanjem pokažete, da ločite rok hrambe od časa zaupnosti in da razmišljate tudi o verodostojnosti. Naročnik, ki je bral evropski načrt, bo prepoznal, da govorite isti jezik. Naročnik, ki ga ni, bo vprašanje posredoval naprej, in to je tudi dobro.

Nemška izdaja te teme se obrača na naročnike in njihove lastnike podatkov: „Heute abgefangen, morgen entschlüsselt“ (v nemščini). Prva izdaja serije: Vaš nemški naročnik se pripravlja na postkvantno prihodnost. Vi tudi?

Predloga za obe strani dobaviteljskega razmerja; v nemški izdaji je vsebinsko enaka. Za vsako vrsto podatkov ena vrstica.

Pravilo razvrstitve (po evropskem načrtu, junij 2025):

• visoko, če je čas zaupnosti ali verodostojnosti daljši od 10 let in je vpleten del z javnimi ključi;
• srednje, če je zaupnost zaščitena s postopki z javnimi ključi, a krajši čas;
• nizko, če del z javnimi ključi ni vpleten ali sta oba časa krajša od 2 let.

Meja predloge: pravilo poenostavlja. Evropski načrt kot tretji dejavnik upošteva zahtevnost prehoda: sistem, katerega prehod traja več kot osem let, je lahko visoko tvegan tudi pri krajšem času zaupnosti. To velja zlasti za naprave z dolgo življenjsko dobo in za posodobitve programske opreme.

Vse objavljene izdaje serije: pregled »Postkvantna varnost v dobavni verigi«

Naslednja izdaja (1. 9. 2025): »Niste KRITIS-zavezanec. Ali ste zato zunaj problema?«

Viri (stanje 4. 8. 2025): NIS Cooperation Group, »A Coordinated Implementation Roadmap for the Transition to Post-Quantum Cryptography«, različica 1.1, poglavji 4.2 in 5; TNO, CWI, AIVD, »The PQC Migration Handbook«, 2. izdaja (december 2024).

Če želite razvrstitev opraviti skupaj z nekom, ki pozna obe strani meje, nam pišite.